Kaj je regresija?
Regresija je način, kako dostopamo do spomina iz preteklosti:
– tega življenja (otroštvo, maternica, travmatični dogodki)
– prejšnjih življenj ali
– življenja med življenji.
Kaj je namen regresije?
Ko imamo nek problem, lahko z regresijo odkrijemo in razrešimo izvorno travmo, vrnemo se v tisti dogodek, ki je problem povzročil. Področja, na katerih je regresija še posebej učinkovita:
– Razreševanje močnih, iracionalnih strahov (klavstrofobija – v preteklem življenju zadušitev v majhnem prostoru; strah pred zapustitvijo – razmišljanje ženske o spravu v času nosečnosti).
– Spreminjamo ali odpravimo oziroma prekinjamo določene uničevalne vedenjske vzorce (menjavanje žensk – v preteklem življenju smo dali zaobljubo, da bomo zmeraj ljubili določeno osebo in sedaj v tem življenju jo še zmeraj iščemo). V regresiji se takšne zaobljube razkrijejo in jih lahko prekličemo).
– Pomaga tudi pri reševanju težav v odnosih. Dve duši se v tem življenju srečata, ker sta se že nekoč prej ljubili ali pa ker se morata spraviti. V tem primeru morata obvladati nekaj ovir in težav, ki jih nosita v nezavednem.
– Razreševanje odnosa s starši: Praviloma so naši starši takšni, kot smo mi nekoč bili in se do nas obnašajo tako, kot smo se mi nekoč obnašali do svojih otrok. Ko to ozavestimo, lažje sprejmemo in odpustimo, predvsem pa nismo več v občutku žrtve. V realnem življenju postavljamo potrebne meje, a notranje smo osvobojeni.
– Reševanje psihosomatskih težav in bolezni: Mnoge zdravstvene težave imajo vzrok v sedanjosti, v strahu in negativnih afirmacijah in potlačenih čustvih. Vzrok lahko prinesemo tudi iz kakšnega prejšnjega življenja, a vedno obstaja tudi povezava s sedanjostjo. Potlačena čustva, ki smo jih skrili pred samim seboj, so se ugnezdila nekje v telesu, in so ostala neosvobojena. Večkrat kot smo čustva potlačili, večja je nevarnost, da se bodo nakopičena izrazila v obliki telesnih tegob. Če je tok bolezni še mogoče obrniti, lahko regresija bistveno pripomore k psihosomatski razjasnitvi in spreobrnitvi bolezenskega procesa. V vsakem primeru pa regresija lahko pomaga ugotoviti, kako z boleznijo najlažje živimo in stanje sprejmemo, namesto da tarnamo nad svojo usodo.
– Skozi regresijo spoznamo tudi, zakaj so nam določene stvari podarjene in kaj je bistveno, da teh okoliščin ne bi zapravili ali zlorabili, s čimer bi si ustvarili novo karmo.
– Če v tem življenju ne poznamo katerega občutka (npr. mir, ljubezen, počitek), lahko gremo pogledat, v katerem življenju smo ta občutek poznali, se ga spomnimo in pripeljemo v to življenje.
– Lahko naredimo tudi regresijo z namenom, da se spomnimo duhovnega sveta: spoznamo vodnike, dušno skupino, ki ji pripadamo.
– V nas je privzgojen strah pred umiranjem. Z regresijo se v veliki meri tega strahu znebimo, saj podoživimo konec pretekle reinkarnacije in vrnitev v duhovni svet.
Kako poteka regresija?
Skozi sproščanje in meditacijo vam pomagam, da se vrnete do tistih trenutkov, ki so pomembni za razrešitev vašega problema. Ves čas se zavedate svoje zdajšnje identitete in se po koncu regresije vsega, kar je pomembno, spomnite. Ste v rahlo spremenjenem stanju zavesti, v t.i. alfa/theta stanju. V naši zavesti se pojavita dve gorišči: eno je osredotočeno na preteklost, drugo ostane v sedanjosti. Potujete do tistih trenutkov in travm, s katerimi ste se pripravljeni soočiti. Ne vodim vas jaz vanje, temveč vas vodijo vaši vodniki in vaš višji jaz – regresijo predamo njim. Zdajšnja zavest je prisotna in naknadna obravnava, ker ste v regresiji vse ovrednotili z »notranjim vodnikom«, več ni potrebna.
Zakaj je pomembno, da se soočimo s preteklostjo, s travmo?
– Da se sprostijo stare čustvene energije (emocije in telesna občutja): pomembno je, da dogodek ne le opazujemo, temveč še enkrat podoživimo, in sicer z vsemi pripadajočimi čustvi vred – le tako očistimo čustvene napetosti v nezavednem jazu. Če si situacijo le ogledamo, s tem problem sicer razložimo, vemo, zakaj ga imamo, a ga ne odpravimo. Ne vemo, kateri občutki so takrat nastali, zato jih ne moremo odpraviti, podoživetje pa ta čustva pripiše situaciji iz preteklosti. Vemo, da občutki sodijo v preteklost in da jih zdaj ne potrebujemo in tako lahko končno ločimo med sedanjim in preteklim življenjem.
– Da se osvobodimo občutka krivde. Občutki krivde so lahko zelo moteči in so v ozadju mnogih težav z nepojasnjenimi vzroki. Povzročijo lahko, da si ne dovolimo, da bi nam šlo dobro, ker globoko v sebi verjamemo, da si tega ne zaslužimo, ali pa se ne znamo sproščeno obnašati v določenih situacijah, v katerih bi sicer lahko uživali oziroma so po svoji naravi prijetne (npr. v telesnem izražanju ljubezni). Globoki občutki krivde lahko izhajajo iz maternice (nepravi spol otroka), otroštva (dediščina družinske linije), preteklega življenja (ko smo nekomu storili kaj, za kar nam je bilo ob koncu tistega življenja žal). Vsi ti občutki krivde nam sedaj ne koristijo več in se jih je dobro osvoboditi. Končno lahko odpustimo – sebi in drugim – ter dosežemo spravo (z drugimi in sami s seboj).
– Da prekličemo zaprisege ali zaobljube (zaradi izčrpanosti in številnih rojevanj morda ženska da zaprisego, da nikoli več ne bo rodila otrok).
– Da prepoznamo učenja in tako stopimo iz vloge žrtve. Spoznamo, česa smo se v težkih odnosih naučili, česa brez nekega travmatičnega dogodka ali težkega odnosa sedaj ne bi znali – za katera spoznanja smo modrejši.
– Da prepoznamo karmične dolgove. Skozi regresijo lahko ta dolg tudi končamo, če je čas že zrel za to.
